by mmasinca | Sep 6, 2020 | zapisi
Po dolgem premoru se vam zopet oglašam. Je bil že skrajni čas! 🙂
Letos je res tako čudno leto. Začelo se je super, potem pa pok – korona virus. In sem upala, da jo bomo odnesli z eno karanteno, da se bo bolezen umirila. Pa se ni in sedaj spet kaže zobe.
Poletje je bilo ali deževno ali pa vroče, da si komaj vzdržal. Polenila sem se. Med karanteno sem rada šla na sprehod, da sem si zbistrila glavo in spočila oči. Nastajali so novi izdelki. Potem pa so prišle počitnice in dopust. Sicer rada potujem, a letos sem ostala kar lepo v Sloveniji. Obiskala sem slovensko obalo v času, ko še ni bilo gneče. Doma pa pogledovala proti Uršlji gori, kjer že zelo dolgo nisem bila. Preden mi je uspelo osvojiti staro znanko, sem kar dvakrat poizkusila brez uspeha. Bila sem že pripravljena na hribolazenje, ko pa sem prišla pred hišo, se je ulilo. In ker imam pravilo, da v dežju ne hodim v hribe, sta se prva dva poizkusa klavrno končala. Tretjič mi je uspelo. Bilo je vroče, da sem komaj prilezla na 1699 visoko goro. Vendar je bil razgled na vrhu vreden truda in znoja. Obožujem gorske razglede! Če bo vreme dopuščalo nameravam jeseni osvojiti še en koroški vrh – Peco. Sicer nisem hud hribolazec, vendar si rada postavljam izzive. 🙂
Jesen pa je čas, ko si bom tudi v moji šivalnica zadala nove cilje. Računam na september, ki mi bo s svojo umirjenostjo dal nov zagon. Sedaj je zopet čas za nove podvige, lenobnost se poslavlja. September nam bo dal nov zagon, nove dogodivščine, nove spomine.
Hop, smo pripravljeni? Gremo nazaj v službo, šolo, ali pa na faks! Oboroženi z obraznimi maskami in dobro voljo.
Jaz pa nazaj za šivalni stroj, oborožena s škarjami, iglami, blagom. Zopet vam pripravljam nekaj novega 🙂 Kmalu bo na razpolago v spletni trgovini in upam, da vam bo všeč. Se slišimo, si tipkamo! 🙂
Ostanite mi zdravi!
by mmasinca | Apr 23, 2020 | zapisi
Hja, pa je pripotoval k nam. Korona virus namreč. Dokler smo od daleč gledali, kaj se dogaja na Kitajskem, je šlo… Sedaj se je udomačil pri nas. Spremenil nam je življenje. Kar je bilo prej samoumevno, je sedaj zaradi lastnega zdravja in zdravja drugih omejeno. Objeti otroka, ki je prišel iz Ljubljane, pogovor s prijatelji, kafetkanje na toplem pomladanskem soncu, .. vse je na distanci.
In so prišle obvezne rokavice in maske. Glede rokavic, ne morem pomagati, glede mask pa akcija. Najprej zase, za prijatelje, mnogobarvne, zabavne, uradne, neuradne. Nekatere podarjene, nekateri so prispevali denar za material. Zakaj ne bi poizkusili s pikčastimi, optimističnimi rožnatimi, rdečimi, modrimi, zelenimi…. Maske sicer nimajo certifikata, so pa za najnujnejše opravke – obisk trgovine, lekarne, pošte…
V teh časih, ko težje prikličemo nasmeh na ustnice. Kako gre s smehom, tistim veselim, iz srca. Gre? Mene je sicer zgrabila močna neustvarjalna mrzlica. Maske so imele prednost. Vesela sem bila že, če se je zamenjala barva osnovnega blaga.
Po čem si bom zapomnila korona pandemijo?
Po maskah, rokavicah za v trgovino, po božanskih pohodih in sprehodih in res uničujočem zobobolu. Dežurna zobozdravstvena služba mi je pomagala na daljavo z dvema dozama antibiotikov. Se še držim nad morjem bolečine in sicer s protibolečinskimi tabletami. In ne boste verjeli, komaj čakam odprtje zobozdravstvenih ordinacij.
Ajde, gremo, gremo. Bomo premagali ta zoprni virus? Bomo! In izkoristili čas drug za drugega, se igrali družabne igre, šli v naravo, tja, kjer ni preveč ljudi. Prebrali kakšno dobro knjigo. Se pozdravljali od daleč, poklicali po telefonu, šli v trgovino za starejše ljudi? Spet prepoznali človečnost kot vrlino, ne samo denar, kapital, dobiček.
Ostanite mi zdravi! Pošiljam vam pozitivne misli, energijo, smeh in v teh časih virtualni objem,
Martina ?
