53 km do Santiaga
Današnje jutro je bilo prijetno presenečenje. Dobro naspana se z vso ropotijo preseliva v kuhinjo oz. dnevni prostor alberga. Narediva si še eno izmed zadnjih kav Barcaffe in si privoščiva zajtrk, da sva res pripravljena na današnjo pot.
Kljub včerajšnji vremenski napovedi zunaj ni dežja. Jupi! Začneva dan brez ambicioznih ciljev – do Melide bi rada prišla, to je dovolj.
Narava ostaja galicijska – kamen, mah, gozdovi, pašniki, nekaj evkaliptusov, ki omamno dišijo. Hodiva mimo hiš in mimo zanimivih barov. Eden ima vrt z umetelno oblikovanimi pušpanovimi figurami, drugje na fasadi vidiva puščico, izdelano iz školjk svetega Jakoba.
V San Xulián do Camino se ustaviva za kavo. Potem greva celo skozi vasico z imenom Casanova. Nadaljujeva pot in si tik pred Melide privoščiva še pivo. Nato samo še čez most – in že sva v živahnem mestecu.
Prenočišča nimava rezerviranega, a kljub gneči nama uspe najti prostor že v prvem poskusu – v albergu O Cruceiro. Najprej dava prat perilo. Medtem greva na kosilo v pulperío Ezequiel, kjer je treba počakati na mizo. Opazujem kuharja, kako hiti in sproti pripravlja še dostavo.
Priznam – hobotnica je bila odlična. Zraven sva naročila še krompir, vse skupaj posuto z rahlo pekočo rdečo papriko. Za prste obliznit.
Potem šibava v sobo in si privoščiva popoldansko dremanje.
Čaka naju še sproščen popoldan in večer.
Lep pozdrav v Slovenijo,
Martina & Ive
