Veseli december je tu, prazniki tudi. Božiček se že sprehaja okrog, pa tudi dedek Mraz se pripravlja na svoje obhode.
Kaj ste si želeli kot otroci? Je Božiček (Dedek Mraz) položil pod jelko, kar ste si zaželeli?
Naj z vami delim zgodbico:
Nekoč je živela majhna deklica Maja, ki si je neskončno želela medvedka. Tistega prikupnega medvedka, ki ga je večkrat opazovala v trgovini z igračami. Bil je plišast, napolnjen s slamo ali žagovino, ne vem več dobro. Željo je poslala Božičku. Želja za darilo je prišla do Božička. Za njo je bil pripravljen lep bel medvedek, ki pa obsedel na polici z darili. Poti do Maje pa ni našel. In deklica Maja je čakala vsako leto, da bo medvedek prišel k njej, da se bo pojavil pod božično jelko. Ni ga dočakala kot punčka, kot deklica, kot mamica.
Medvedek je obsedel na božični polici in postajal je vedno večji, v tej božični deželi je to mogoče. Barva njegovega kožuščka je postajala vedno bolj rumenkasta in postajal je vedno bolj žalosten, ker ga Božiček nikoli ni vzel s seboj. Letos ga je odložil pri meni v delavnici. Z jasnim navodilom, da je ta medo za Majo.
Sedaj je Maja že babica. Za vnučko je naročila medvedka. Pri naročilu mi je zaupala, da si je kot majhna deklica želela medvedka in ga nikoli ni dobila. In kdo sem jaz, da bi preslišala droben glas deklice, ki si še vedno želi medvedka?
V ponedeljek je prišla dvignit darila za vnučko. Pa sem jo presenetila, ko sem ji povedala, da je Božiček pustil nekaj za njo. Maja je objela svojega medvedka, končno je prišel k njej. Srečna in s solzami v očeh. Vse lepo, Maja, z dolgo željenim prijateljem.
Vidite, včasih je lepo in lahko uresničiti drobne želje, le prisluhniti jim je treba.
Želim, da se vam ob letošnjem Božiču uresničijo take luštne drobne želje, ki vam napolnijo srce in dušo z veseljem, srečo in smehom. Če bodo tekle solze, naj bodo solze sreče. Vse dobro!
Miru, zdravja in bližino tistih, ki jih imate radi.
Martina
