Ženske dobivamo skozi življenje različne nazive. Smo punčke, deklice, žene, mame, babice, ome, stare mame.
Letošnje poletje je bilo v pričakovanju za našo družino. Nestrpno pogledovanje proti telefonu in čakanje na klic. In sem dočakala!
Ko sem postala babica (po koroško bica) se je srce razširilo še za enega majhnega dečka – vnuka, ki je ugledal ta svet. Vsa notranjost se je zmehčala in napolnila s toplino. Vprašanje hčerki : »Vse v redu?« “Vse v redu.” Oddahnila sem si in jokala od sreče.
Skoraj cel teden sem hodila naokrog s trapastim nasmehom na obrazu in vsaj dvajset centimetrov nad zemljo.
Ko sem prvič držala vnuka v rokah, pa spet nepopisna sreča. Modre očke, ki začudeno gledajo v svet, majhna usteca, ki sporočajo, da je trebušček lačen, da je plenička mokra, da si želi bližine. In vonj po dojenčku. Mali škrat mi je ukradel srce.
Vse se je začelo na novo. Prvo srečanje, prvo »cartlanje«, prvi sprehod z vozičkom, …
Dragi moj vnuk. Želim ti vso srečo. Naj bo tvoje življenje polno ljubezni. Bodi srečen otrok in veselo hodil po svetu ter spoznavaj nove ljudi in koščke sveta.
S setom kart, ki si jih prejel ob rojstvu, dobro igraj igro svojega življena.
Če pripada meni včeraj in tvojim staršem danes, potem pripada tebi jutri. Naj bo boljše, naj bo sonce in karkoli ti bo življenje postavilo na pot, premaguj težave z žarom in poštenostjo.
Rada te imam.
In vrtiljak življenja se vrti.
Dobrodošel v družini, naš mali škrat,
Tvoja bica
