577 km do Santiaga
Zbudiva se že ob 6. uri. Nimava posebne volje za zajtrk – malo mleka iz avtomata, domača kava in banane. Čelne svetilke na glavo in greva. Med vinogradi je bilo treba kar dobro spremljati oznake, da ne zgrešiva poti. Vinske trte naju spremljajo že ves čas – značilna podoba pokrajine La Rioja, dežele vina.
Namenjena sva proti Nájeri. Po desetih kilometrih hoje brez naselij prispeva v mestece. V kavarni spijeva kavo, v trgovini obnoviva zaloge. Nájera ima slavno zgodovino, samostan, v ozadju pa kuliso rdečkastih hribov.
Pot nadaljujeva proti Azofri, kjer si privoščiva pivo in natočiva vodo za naslednje kilometre. Današnji cilj je Cirueña. Pot pa se vleče kot jara kača.
Ob poti opaziva številne poškodovane oznake Jakobove poti. Žalosti naju, ker so očitno namerno uničene. Že od Ventose naprej je tako. Poleg tega se vrstijo tudi obeležja za ljudi, ki so na tej poti umrli. Tudi to je Camino.
Hodiva že kar avtomatsko. Telo stopa, glava pa je polna misli, vprašanj, dilem. Še nekaj časa bo tako.
Vinograde vse bolj nadomeščajo polja žita – kmalu bova v regiji Castilla y León, kjer kraljujejo žita.
V Cirueñi najdeva prenočišče pri posebnežu, ki vodi alberg Virgen de Guadalupe. Pripravil je večerjo. Hiša je polna njegovih slik. Lahko bi izbrala bolje, a za eno noč bo v redu. Stric se trudi in to šteje.
Lep dan ali večer – odvisno, kdaj boste brali.
Lep pozdrav s poti,
Martina in Ive
