620 km do Santiaga
Jutra na poti so naporna. V trdi temi zbereš svojo opremo in se potiho izmuzneš iz sobe. Oblačiš se kar v spalni vreči ali v kopalnici. Najbolje je, če imaš vse pripravljeno že zvečer – tako se izogneš ropotanju. Hodiš v copatih ali natikačih, saj večina prenočišč omogoča, da palice in čevlje pustiš v posebni sobi – zaradi vonjav, umazanije in hrupa je to res najboljša rešitev.
Midva sva danes skoraj zadnja zapustila sobo. Skoraj popolnoma oblečena za pot. Zajtrk je bil jogurt, kruh, marmelada, maslo in seveda domača kava – vsega se pa res nisva mogla odpovedati.
Pot iz Sansola se začne z vzponi in spusti že takoj okoli vasi – po 800 metrih si že v drugi vasi, Torres del Rio. Ravno tu sva včeraj iskala prenočišče.
Nato je prva večja vas Viana, do katere vodi deset kilometrov poti po makadamu med vinogradi, nasadi oljk in mandljev. Tam si privoščiva kavo v zadnjem lokalu v mestu. Zelo prijazna gospa, odlična kava in zanimivi ljudje.
To je Camino. Vreme zame popolno – oblačno, nekaj več kot 10 stopinj. Ive sicer pravi, da bi lahko bilo več sonca, ampak on bolje prenaša vročino. Najprej lepa makadamska pot, potem pa vse več asfalta.
Hodiva proti Logroñu, mestu z več kot 150.000 prebivalci. Glavno mesto avtonomne regije La Rioja, z bogato zgodovino. Skozi mesto teče reka Ebro. Regija slovi po odličnem vinu, na katerega so zelo ponosni.
Ko prispeva v prenočišče, se najprej osveživa pod tušem. Nato greva po bankomat – skoraj se ne znajdeva več nazaj. Na koncu greva še v trgovino po večerjo in zajtrk za naslednji dan. Medtem se cunje operejo in posušijo.
Danes je bila krajša etapa – včerajšnja vročina me je precej izmučila.
Lep, oblačen pozdrav iz Logroña in lahko noč!
Martina Šavc
