691 km do Santiaga
Danes sva iz Pamplone štartala nekoliko prej – ob 7:30. Prijazna oskrbnika alberga sta nam skuhala zajtrk: kava, kruh, sir, maslo, marmelada in čaj. Skromno, a več kot dobro.
Odpraviva se skozi francoska vrata in čez staro mestno jedro. Tam res začutiš dih mesta – skoraj lahko začutiš sapo bikov za sabo. Tudi turistične table nas spominjajo na ta običaj.
Iz mesta nadaljujeva proti Cizur Minor in nato proti vzponu na Alto del Perdón, kjer stoji skulptura posvečena romarjem. Ob poti naju spremljajo polja oljne repice, graha, boba in pšenice. Sonce postaja neusmiljeno – kapa in sončna krema sta nujni. Pot je večinoma kamnita, ponekod tudi razmočena. Na vrhovih hribov se vrtijo številne vetrne elektrarne.
Na vrhu se fotografirava in hitro nadaljujeva – sonce je močno. Spust je strm in kamnit, zato gre počasi. Upava, da bova v naslednjem kraju našla odprt market, a trgovine v Muruzábelu ni. V naslednjem kraju je zaprta do 16:30.
V Obanosu narediva počitek v senci pod drevesom. Vzameva bageto, jabolka in vodo. Mimo se pripeljeta lokalna policista, naju vprašata, če sva v redu, in nama ponudita številko za nujne primere. Prijazna gesta.
Zbereva opremo in se pri prijetnih 22 °C odpraviva do Puente la Reine – najinega današnjega cilja. Nastanjena sva v javnem albergu, cena je določena, receptorka pa prijazna.
Zavijeva v trgovino, skuhava juho iz vrečke, jo pojeva skupaj z obilico bagete in si pripraviva zaloge za jutri. Stuśirana čepiva na dvorišču in načrtujeva naslednji dan.
Danes je za nama več kot 25 km – kar velik zalogaj.
Hvala Jadranki Smiljić (Sgeek s.p.), ki vsak dan poskrbi, da so zapisi s Camina sveži in urejeni.
Se beremo jutri?
Buen Camino,
Martina
P. S.: Priznam, danes me je bolj kot karkoli drugega zdelala vročina. A do Santiaga je zdaj že manj kot 700 km.
