185 km do Santiaga
Jutro je sveže. Zajtrkujeva kar v sobi in se odpraviva v nov dan. Pokrajina se spreminja, v ospredje znova stopajo vasice. Noge danes niso več tako “namazane” kot prejšnje dni – zdi se, da potrebujeva nekoliko bolj nežen tempo.
Znova pridejo do izraza vinogradi. V Cacabelosu si privoščiva prvo kavo. Nato sledi pot čez gričke in med trtami. Navduši naju majhna cerkvica sredi vinogradov. Presenečena ugotoviva tudi, da med trtami na roke kosijo travo. Wau.
Smer naju pelje proti Pierosu, nekaj časa še hodiva po asfaltu, nato pa končno zavijeva proti Villafranca del Bierzo. Malo po dvanajsti uri prideva v mesto.
Najprej pivo, potem pa nenadoma v lokalih zaznavava nemir. Izveva, da je zmanjkalo elektrike. Sprva nama ni jasno, a hitro postane jasno, da ni šlo le za lokalni mrk – brez elektrike je skoraj vsa Španija in menda tudi del Portugalske.
Vse, kar sva načrtovala – oprati cunje, si skuhati domač obrok – je padlo v vodo.
Poiščeva prenočišče. Albergi z rezervacijami so že polni, zato vzameva dvoposteljno sobo po tržni ceni. Iščeva vsaj nekaj za pod zob. V lokalih strežejo samo pijačo in hladne prigrizke – tapas. K sreči najdeva trgovino, nakupiva osnovne stvari in se vrneva v sobo.
Meni je telefon popolnoma prazen. Zmatrana kot po teku čez pol Evrope, me hitro odnese spanec. Ive še malo kolovrati naokrog, a tudi on hitro zaspi.
To je najino poročilo z dneva velikega električnega mrka.
Imejte se lepo,
Martina & Ive
