cca 298 km do Santiaga
Zjutraj se nama komaj da vstati. A zajtrk v hotelu je bil samopostrežni in razkošen – vsega v izobilju. Pojeva, se vrneva v sobo, spakirava… in ugotovim, da manjkajo moje magnetne sončne leče. Preiščeva nahrbtnik, torbico, sobo, kopalnico, celo balkon – nič. Grem celo vprašat osebje hotela. Tudi tam – nič. Sprijaznim se, vzamem rezervna sončna očala in greva.
Dan obeta sonce in tople temperature – morda celo vročino. Pot večinoma vodi ob cesti, nato še nekaj časa ob namakalnem kanalu. Obdana sva z njivami. Opazujeva štorklje, danes prvič srečava tudi kolonijo gnezdečih krokarjev – tako vsaj mislim. Vasi in mesteca si sledijo drugo za drugim.
V La Virgen del Camino končno najdeva odprto trgovino – in kupiva klobuke, ki jih bova danes res potrebovala. V naslednjem kraju najdeva še odprt market in si obnoviva zalogo pijače.
A potem pride smola smolasta. Meni se zaradi nogavic naredi žulj. Ive ima resne težave z otiščancem – skoraj zagnojen. Oba malo šepava. Pot je monotona, prostora za počitek skoraj ni. Po 16 km končno najdeva prostor za malico, počitek in prezračitev nog. In – najdem izgubljene sončne leče! Bile so v mojem Credencialu.
Odločiva se, da bo naslednji kraj z albergu najina končna točka za danes. To je San Martín del Camino – kako prikladno, saj je sveti Martin moj zavetnik. Spišva v albergu Santa Ana. Prijeten kraj, operejo nama cunje, imajo trgovino, sobica je luštna.
Še nekaj, kar naju danes res nasmeji: oznake za razdaljo do Santiaga. Med potjo: 301,8 km – 300,8 km – 294 km – 298 km, na albergu pa 284 km do Santiaga. Kje je zdaj resnica? 😄 Jaz sledim podatkom v vodniku, ki se mi zdijo najbolj realni (čeprav tudi ne vedno točni). A danes – razdalja do Santiaga je padla pod 300 km. In na to sva ponosna.
Lep pozdrav v Slovenijo in hvala, ker nas spremljate.
Hvala Jadranki Smiljić SGEEK za urejanje in objavo bloga.
Martina & Ive
