438 km do Santiaga
Težko se spraviva iz postelje. V ledeno hladnem albergu naju čaka čaj, domača kava, kruh z maslom in marmelado ter jogurt. Pospraviva stvari in se odpraviva iz Castrojeriza proti tako imenovani Mizasti gori – Alto de Mostelares.
Toliko romarjev je na poti, da deluje kot tiha procesija. Tik pred vzponom še enkrat ujamem v objektiv kraj najine nočitve.
Vzpon na Mizasto goro ima 12 % naklon – kar konkretno. Na vrhu je pokrito počivališče, kjer si oddahneva. Nato pa hoja po neskončni planoti – vsepovsod polja žita, dokler seže pogled.
Danes načrtujeva umirjenih 20 km, saj sva včeraj kar pridno nabrala kilometre. Ljudje hodijo vsak po svoje – nekateri telefonirajo, drugi poslušajo glasbo na glas, tretji v slušalkah. Midva imava raje tišino.
Razgledi so čudoviti, barve neverjetne. Piha, a danes je veter nekoliko toplejši. Edini kraj na poti je Itero de la Vega, kjer si privoščiva kavo in rogljiček z nutelo. Nato spet naprej, proti Boadilla del Camino. Ta del se kar vleče, koraki so avtomatski, misli pa plavajo po svoje.
Končno prispemo do alberga – in končno postelja! Na recepciji je fant, ki pozna Slovenijo – omeni Luko Dončića in Real Madrid. Lepo slišati.
V albergu nama operejo perilo, v predprostoru gori kamin, radiatorji v sobi so topli. Zunaj pa piha leden veter in pričenja deževati. Dobre stvari pridejo ravno ob pravem času.
Večerja, nato pa v dolino spanca.
Lahko noč!
Martina & Ive
