487 km do Santiaga
Utrujena sva spala kot angelčka. Budnica ob 6. uri. Hitro se spraviva skupaj in odropotava po stopnicah do jedilnice, kjer si naročiva zajtrk: pomarančni sok, kava, pogret kos bagete z maslom in marmelado.
Nato pa v frišno jutro – le -2 °C in veter. Jej, jej, vsaj dežja ni bilo. Greva proti Burgosu. V Orbaneja Riopico domačini strgajo led z vetrobranskih stekel, ko se odpravljajo v službo – naju pa še bolj zazebe. Na srečo imava vsaj podhlače.
Sledi 12 kilometrov po asfaltu do Burgosa – mimo letališča, skozi industrijsko cono. Pot se vleče. V mestu sva malce razočarana nad označenostjo Jakobove poti. Drživa se drugih romarjev in upava, da vedo, kam gredo.
Počasi napredujeva do veličastne katedrale Santa María. Začeli so jo graditi v 13. stoletju, dokončali pa v 16. – čudovit primer gotske arhitekture. Do nje vodi drevored, vhod pa je čudovito okrašen. Slikava katedralo, okolico in vse, kar naju pritegne.
Nato začneva iskanje znakov za izhod iz mesta in seveda – trgovine. Po večkratnem spraševanju končno najdeva market. Nato še oznake za nadaljevanje poti. V Burgosu je znano hladno vreme (celinsko podnebje) – vedno je sveže.
Hitiva iz mesta in si privoščiva prvo pavzo: zračenje nog, malica. Vreme ostaja hladno. Pospravim celo palice, da imam roke v žepih. Začne padati dež. Komaj čakava prvi kraj z albergom.
Po 27 prehojenih kilometrih končno prispeva v Tardajos. Trgovina je zaprta (morda zaradi bližajočih se praznikov), pekarna pa spet odpre šele 20. 4. Tudi alberg nima kuhinje – le restavracijo. Nič hudega. Namestiva se, stuširava in greva na pivo. Prvi počitek že za nama – zdaj pa še kaj pojest in nato v posteljo.
Jutri bova videla sproti – bo zelo kratek ali zelo dolg dan.
Lahko noč!
M & I
