537 km do Santiaga
Današnje jutro se je začelo ob 6. uri. Vreme se je ponoči umirilo. Zajtrk pojeva kar v prenočišču – vse zaloge iz trgovine so nama že pošle, saj nimajo vse vasice svoje prodajalne.
Posloviva se in odrineva v megleno jutro. Za danes je napovedan dež, a iz goste megle le prši droben dež. Pot do Belorada hitro mine. Na začetku vasi naju pozdravi rožmarin v polnem cvetu.
Sprehajava se po mestecu in si želiva videti ponedeljkov sejem – eden najstarejših v Španiji, poteka že od leta 1116. A žal je bilo še prezgodaj, večina prodajalcev se še ni postavila. Vseeno najdeva mini market in kupiva osnovne stvari za naprej.
Danes hodiva počasi, v lagodnem ritmu, brez hitenja. Pomembnejša postaja pot kot cilj. Proti Tosantosu vodi široka pot, mestoma blatna zaradi včerajšnjega dežja. Nad polji se še vedno zadržuje megla.
Med Villambistio in Espinozo zapiha veter, prši in poseževa po pelerinah. Na srečo veter razpiha oblake in prikuka sonce. Še vedno piha, ko prispeva v Villafranco Montes de Oca.
Odločiva se, da tu zaključiva dan – naprej je še 12 kilometrov brez vasi, trgovine in zavetja, veter pa je vse močnejši.
V prenočišču narediva mini inventuro:
- megla pravzaprav sploh ni tako slaba
- moji čevlji bodo morda “odšli” in bo v Burgosu treba po nove
- veter poskrbi za hitro sušenje
- števci kilometrov se razlikujejo glede na vir
- hvala nebu, da ima ta kraj trgovino – dopolniva zaloge
- testenine se da “skuhati” tudi v mikrovalovki – potrjeno z italijanskim zanimanjem
- in kar je najlepše: sva dober tandem in jutri greva naprej.
Hvala Jadranki Smiljić (Sgeek s.p.), ki vsak dan poskrbi, da dobite sveže in urejene zapise s Camina.
Lep dan ali lahko noč – odvisno, kdaj vas najde ta zapis!
Martina & Ive
